Ta spletna stran uporablja piškotke, s čimer se z nadaljnjo uporabo strinjate – podrobnosti hrambe tukaj. Uporabo piškotkov lahko kadarkoli onemogočite. RAZUMEM
Rn logotip Facebook | Twitter | Podcast | Izklopi mobilni pogled


Družbena omrežja, 12.06.2019

Brskanje po družbenih omrežjih med delovnim časom ni nujno slabo za našo produktivnost

glen-carrie-773789-unsplash-min-1000x486.jpg

Če ste tako kot jaz (in večina ostalih ljudi), ste danes med službo skoraj zagotovo pregledali vaša družbena omrežja. Pa naj gre zgolj za hiter pregled Instagrama, Twitterja, ali mogoče pregled novih delovnih mest na LinkedIn-u, ste ob tem verjetno začutili kanček krivde.


Družbena omrežja so ena prvih stvari, na katere pomislimo, ko beseda nanese na temo digitalnih distrakcij. Pa vendarle, kako hudo je v resnici?


Najlažje je družbena omrežja takoj obtožiti, da so slaba za našo produktivnost kajne? Facebook in Twitter ne zanima, na kaj se skušamo osredotočiti (pa naj bo to zaključek nekega poročila, ali večerja s prijateljem). Po pisanju in raziskavah portala RescueTime so družbena omrežja zgolj manjši akter, ko govorimo o distrakcijah na delovnih mestih. Potrebno se je bolj poglobiti in ne zgolj trditi, da so družbena omrežja slaba. Torej, kako družbena omrežja vplivajo na delo, produktivnost in ravnotežje med selom in življenjem.


Ali ljudje na družbenih omrežjih preživljajo toliko časa, kot mislijo, da ga?

Koliko časa vam vzamejo družbena omrežja na delovnem mestu?

“Veliko …”

“Nekje med 3 in 4 ure …«

“Vsakič, ko mi moj šef obrne hrbet, skočim na telefon in ne delam to, kar bi moral.”


To je zgolj nekaj primerov odgovorov, ki jih je Sabri Ben-Achour iz Marketplace-a dobil na ulicah New Yorka. Če sklepamo samo iz teh odgovorov, bi rekli, da so družbena omrežja velik problem kajne?

Ne glede na vse obstajajo razlogi, zaradi katerih lahko verjamemo, da ti odgovori ne odražajo realnosti. RescueTime poroča, da enkrat, ko uporabniki vidijo svoje podatke, ugotovijo, da so podatki v resnici drugačni kot so si morda mislili. Dejstvo je, da ljudje mislimo, da na družbenih omrežjih preživimo več časa kot ga v resnici preživimo. Nekaj leta nazaj je študija znanstvenikov iz Univerze na Harvardu pokazala naslednje zanimive rezultate: »Zelo zanimivo je to, da so študenti kar precej precenili svoj čas, ki ga preživijo na Facebooku. Sami so poročali, da preživijo v povprečju na Facebooku 149 minut na dan, medtem ko je realna številka bila zgolj 26 minut.« Podobni rezultati so se pokazali pri ocenjevanju delovnega časa, katerega ljudje prav tako pogosto precenimo, in sicer za 5-10%.


Zakaj ljudje mislimo, da na družbenih omrežjih med službo preživimo več časa kot dejansko ga?

Kljub temu, da študije do zdaj niso našle nekega jasnega pojasnila, zakaj prihaja do tega pojava, RescueTime navaja nekaj teorij:


Razlog #1: Občutek krivde

Ljudje imamo občutek, da naj ne bi smeli brskati po družbenih omrežjih, kar pripelje do občutka krivde, ko dejansko uporabljamo družbena omrežja. Sami pri sebi torej sprožimo ta občutek in zato posledično napačno ocenimo čas.


Torej, preden se vprašamo, ali je čas, ki ga preživimo na družbenih omrežjih, problematičen, moramo razjasniti, o kakšnem času dejansko govorimo? Ali je to ena ura, dve, tri …


Po podatkih uporabnikov RescueTimesa ti na družbenih omrežjih in novičarskih spletnih straneh preživijo okrog 30 minut med delovnim časom (ta čas bi lahko v celoti opravili v času malice).


Razlog #2: Večopravilnost

Še ena verjetna teorija, zakaj ljudje precenijo svoj čas na družbenih omrežjih je, ker le redkokdo dela vse na enkrat. To enostavno ni način, na katerega danes konzumiramo informacije. Namesto tega smo navajeni kratkih in hitrih pregledom novic, največkrat po tem, ko dobimo različna obvestila s strani aplikacij. Ravno zato, ker delamo to večkrat, imamo občutek, da delamo to skozi cel dan in zato se nam zdi, da vse skupaj zahteva več časa.


To je lahko problematično, še posebej, če imamo pred seboj neko nalogo ali problem, ki od nas zahteva dalj časa neprekinjenega fokusa. Ko osredotočenost razbijemo, lahko to pripelje do zmanjšanja učinkovitosti razmišljanja. Za zaskrbljujoče se vplive na večopravilnostno produktivnost obstajajo legitimni razlogi, vendar izpuščamo veliko širšo sliko, če gledamo na družbena omrežja zgolj kot povzročitelje tega. Družbena omrežja so mogoče res bila tista, ki so prva poskrbela, da na določeno stvar gledamo s fokusom, ampak so se danes ti načini rabe in obdelovanja informacij preselili tudi na druga orodja.


Podatki raziskav kažejo, da posameznik v povprečju preveri delovna komunikacijska orodja kot je email ali Slack vsakih 6 minut. Slack celo poroča, da njihovi uporabniki aplikacijo pustijo aktivno cel dan, vsak dan. Tudi, ko te aplikacije niso odprte, so le eno obvestilo stran od tega, da nam ponovno odvzamejo kanček pozornosti.


Nicholas Bloom, profesor ekonomije na Stanfordu pravi: “Obkroženi smo z najnaprednejšo tehnologijo doslej, ampak na njo enostavno ne gledamo iz prave perspektive«. Število platform in storitev takšnih in drugačnih vrst raste iz dneva v dan in večina jih je narejena tako, da zahtevajo »always-on« odzivnost. Težko bi rekli, da gre pri vsem tem za neko veliko naključje, saj smo ravno mi, uporabniki tisti, ki odločamo o tem, kako bomo tehnologijo uporabljali.


Razlog #3: O produktivnosti razmišljamo na napačen način

Dandanes je problem tradicionalnega razmišljanja o produktivnosti to, da jo enačim z »outputom«. To pa vseeno ni način, na katerega večina ljudi funkcionira. Po mnenju Erika Brynjolfssona iz MIT-a je glavno vprašanje, ali je način, na katerega merimo produktivnosti, pravi. »Preživljanje časa na družbenih omrežjih je dobro za njih, imajo bolj prijazna delovna mesta, več časa preživljajo ob konzumiranju stvari. Če ob tem še vedno naredijo to, kar se od njih zahteva, potem je naša ekonomija bolj produktivna kot smo si morda mislili«.

P

ovedano z drugimi besedami: Kje tiči problem, če lahko ob tem, da brskamo po družbenih omrežjih, še vedno dosežemo zastavljene cilj in časovne roke? Ali bi morali produktivnost meriti z golimi številkami, ali učinkovitostjo? S kvantiteto ali kvaliteto? Ko govorimo o družbenih omrežjih, takoj opazimo, da gre za zahtevno vprašanje, saj se družbena omrežja ne merijo na enak način kot tradicionalna produktivnost. Po definiciji nekaj brez vrednosti – kot so družbena omrežja, Wikipedia, ali pretočnost glasbe – ni vključeno v BDP (s katerim ekonomisti merijo nacionalno produktivnost od leta 1930).

 

Ampak, kdo pravi, da digitalne dobrine – tudi tiste brezplačne kot so družbena omrežja – ne prinašajo dodane vrednosti naši družbi? V eni zadnjih raziskav na temo vpliva brezplačnih storitev kot sta Facebook in Twitter, so ugotovili naslednje: »Brezplačne spletne storitve samo v ZDA na letni ravni ustvarijo 100 milijard ameriških dolarjev presežka v potrošnji«. Gledano v celoti so do danes družbeni mediji že ustvarili ogromne količine podcenjene vrednosti (in produktivnost).


Razlog #4: Tehnologija je prinesla naša zasebna življenja na naša delovna mesta in obratno

Za konec je potrebno povedati še to, da vsi ti strašljivi citati glede uporabe družbenih omrežij na delovnih mestih, izpuščajo eno ključno točko. Meje med delom in zasebnim življenjem se hitro brišejo. Včasih je bilo zelo enostavno pustiti delo v službi in seveda obratno. Danes je postala instantna povezanost zelo enostavna, meje pa kot že rečeno, izginjajo.


Glede na to, da so meje izginile, kaj se bo zgodilo, ko bo »plima« prišla iz druge strani? Prav tako kot osebne informacije in družbena omrežja prehajajo v vsakdanji delavnik, delo ne ostane v službi tako kot je to bilo včasih. Istočasno kot se je pomembno vprašati, kako to vpliva na našo produktivnost, je pomembno tudi vprašanje, kakšni so vplivi na ravnotežje med delom in življenjem ter seveda na osebno počutje.


Podatki portala RescueTimes iz leta 2018 kažejo, da je kar 28% dela opravljenega izven normalnega delovnega časa, medtem ko 40% ljudi med tednom uporablja računalnike po 10. uri zvečer. Poleg tega podatki kažejo tudi to, da večina ljudi vsaj 1 uro časa nameni službi za vikende.


Danes smo bolj dostopni in dosegljivi kot kdajkoli prej. Ljudje in vlade počasi le začnejo dojemati, da volja ni dovolj, da se borimo proti porušenemu ravnotežju med delom in zasebnim življenjem. V Franciji so recimo že sprejeli zakon, ki podjetjem prepoveduje, da bi od svojih zaposlenih zahtevali pregledovanje elektronske pošte izven delovnika. Po drugi strani pa imamo še vedno primere, kjer je bil recimo zaposleni Yelpa odpuščen, ker ni spremljal maila čez velikonočne praznike.


Družbena omrežja niso nič strašnega, kot mnogo ljudi želi prikazati. Seveda pa tudi niso vedno idealna.

Dejstvo je, da se je o družbenih omrežjih na delovnih mestih potrebno pogovarjati širše in ne zgolj površinsko.


Jasno je, da moramo postaviti določene meje, če želimo ostati osredotočeni in produktivni. Bolj kot to pa moramo pri vsem tem najti ravnotežje.


Ko se meje med delom in zasebnim življenjem brišejo, moramo držati fokus na obeh straneh enačbe.

 

Naslednja novica:
Kaspersky z novo rešitvijo za odkrivanje goljufanja v e-športih


Vrni se na prvo stran



Novice  |   Triki  |   Igre  |   PR  |   Revija




Izklopi mobilni pogled