Ta spletna stran uporablja piškotke, s čimer se z nadaljnjo uporabo strinjate – podrobnosti hrambe tukaj. Uporabo piškotkov lahko kadarkoli onemogočite. RAZUMEM
Rn logotip Facebook | Twitter | Podcast | Izklopi mobilni pogled


Elderborn, 14.02.2020

Recenzija: Elderborn - barbarska prvoosebna sekljačina

elderborn_1.jpg
Po klavstrofobičnem prvem poglavju se dogodivščina preseli na bolj odprte lokacije.

Visoka fantazija je na videoigričarski sceni v glavnem domena predstavnikov igranja domišljijskih vlog tipa Dark Souls in Nioh ali Dark Messiah of Might and Magic in The Elder Scrolls, če se vrnemo malo bolj v zgodovino. Precej redko pa se srečamo z linearnimi prvoosebnimi izkušnjami, ki v ospredje postavijo vihtenje mečev, RPG elemente pa dodobra zreducirajo. Toda mlada poljska ekipa Hyperstrange je svoj debitanski izdelek razvila prav po tem kopitu in ustvarila posrečeno zmes Dark Messiah in Warhammer: Vermintide, za katero povrhu vsega ni potrebno odšteti veliko denarcev.

Zgodbe za vzorec, akcije v izobilju

Izkušnja se začne z izbiro junaka ali junakinje, ki pravzaprav nima nikakršnega vpliva na igralnost, temu pa sledi jedrnata slikanica o romanju v skrivnostno mesto Jurmum, kjer naj bi se po besedah ljudstva nahajala izjemna dragocenost. A pot do tja ni lahka, saj pelje skozi zastrašujoče katakombe, v katerih na vsakem vogalu prežijo mumije, padli vojščaki, velikanski škorpijoni in raznorazna podzemeljska zalega. Da je dogodivščina še bolj pestra, so klavstrofobične sobane naphane s smrtonosnimi pastmi, ki pa jih je z malo iznajdljivosti možno obrniti sebi v prid.

Hladno orožje za peklenske obračune

Neimenovani protagonist svoj barbarski pohod prične oborožen zgolj z generičnim mečem in vsemi potrebnimi manevri sodobnih sabljačin - brcanjem, izmikanjem, blokiranjem in pariranjem. Kaj kmalu pa se repertoarju pridružijo sulice, velika kladiva, bojni kiji, bodala in naprednejše tehnike bojevanja, za odklep katerih je potrebna esenca, ki se pridobiva s premagovanjem nasprotnikov, razbijanjem posod ter odpiranjem skrinj. Ta čarobna snov se v primeru smrti sicer izgubi, a si jo je deloma možno povrniti z obiskom točke, na kateri je nesrečnež podlegel sovražnikovim zamahom.

Umri pokončno

In umiranja v Elderborn ne manjka, na kar opozori že izbira težavnostne stopnje, kjer najenostavnejša opcija nosi oznako "normal". Zato je pomembno, da igralec čimprej ugotovi, katera vrsta orožja in taktike je najbolj primerna za posamezne nasprotnike, saj so ti raznoraznih vrst in običajno napadajo v skupinah. Eni so opremljeni s ščiti, drugi mečejo sulice z velikih razdalj, tretji za trenutek postanejo nevidni in tako naprej. Vendar pa je zahvaljujoč izpiljenemu borilnemu sistemu in premišljeno postavljenim kontrolnim točkam igro izredno težko odložiti.

Metalska kot hudič

Brutalno akcijo, ki med približno 8-urno kampanjo spomne tudi na uspešnice Condemned, Dead Island in Dying Light, najpogosteje spremljajo težkometalni riffi. Ti sicer niso ravno presežek izvirnosti, a ustvarijo udarno in vabljivo doživetje, ki ga avtorji podkrepijo z dobro uporabo pogona Unity. Končni rezultat pa je razmeroma atraktivna in solidno optimizirana PC izkušnja, ki bo kmalu izšla še za PlayStation 4, Xbox One in Nintendo Switch.

Elderborn je igra, ki prvoosebno mečevanje popelje do vrhunca, večino ostalih elementov pa pravzaprav ne dvigne iz povprečja. A če upoštevamo, da je zanjo treba odšteti pičlega desetaka, mladi neodvisni poljski ekipi veliko lažje oprostimo nekaj začetnih spodrsljajev.

Povzetek:


+ intenzivno bojevanje

+ veliko orožja

+ dobre nadgradnje
+ mlatenje mumij z ogromnim kladivom je huronsko zabavno
+ ugodna cena

- mestoma neizprosna celo na najlažji težavnosti

- nekaj manjših hroščev


Ocena: 7/10

Naslednja novica:
Električni tovornjaki tudi za odvoz odpadkov!


Vrni se na prvo stran



Novice  |   Triki  |   Igre  |   PR  |   Revija




Izklopi mobilni pogled