Ta spletna stran uporablja piškotke, s čimer se z nadaljnjo uporabo strinjate – podrobnosti hrambe tukaj. Uporabo piškotkov lahko kadarkoli onemogočite. RAZUMEM
Rn logotip Facebook | Twitter | Podcast | Izklopi mobilni pogled


Facebook, 13.03.2018

Za uporabo Facebooka in Googla bi morali biti plačani

databot-796x417.jpg

Ljudje na Facebooku ustvarimo več podatkov v enem samem dnevu kot jih obstaja v vseh knjigah, ki so kdajkoli bile napisane. TUkaj seveda niso všteti podatki Googla, Amazona, Alibabe, Microsofta in podobnih tehnoloških velikanov. Podatki so za razliko zlata in nafte praktično neskončen vir. Torej vprašanje, zakaj ljudje/uporabniki nismo plačani za ustvarjanje teh podatkov?

Kot povračilo našega ustvarjanja podatkov - ki so brez dvoma primarni vir dobička družbenih omrežij kot je Facebook - smo ljudje podvrženi novim oblikam zasvojenosti, državne ameriške v volitve so bile pod vprašajem zaradi vpliva zunanjih entitet, sodelujemo v treniranju umetne inteligence, ki bo po vsej verjetnosti spremenila način, na katerega deluje večina industrij po svetu in še bi se lahko našlo. Kljub vsemu pa za nič od tega nismo dobili plačila kajne?

Facebook je po drugi strani vreden več kot pol trilijona ameriških dolarjev. Smo vsi uporabniki zgolj "krave, ki dajemo brezplačno mleko"? Če so naši osebni podatki vredni tako veliko, zakaj potem ne dobimo nič v zameno za naše brezpogojno razdajanje z osebnimi podatki? Zakaj na naš račun oglaševalci služijo milijarde?

Morda ne uporabljate Facebooka, morda družbena omrežja na splošno niso vaša stvar, vendar obstaja precejšnja verjetnost, da bralci tega članka uporabljate Amazon, Google, LInkedIn ali kaj četrtega kajne? Ne glede na vse, velika večina ljudi na tem planetu daje svoje podatke brezplačno. Mislimo si verjetno nekako tako: "Saj ni potrebno, da dobil plačilo, kajti vedno dobim nekaj nazaj".

Ko je lansko leto ameriški kongres vpoklical Twitter in Facebook glede afere z vmešavanjem Rusije v ameriške volitve, sta obe korporaciji zgolj bežno sodelovali v postopku. Ljudje, podjetja in vsi uporabniki na splošno ne želijo pretirano podrobno spoznavati, kako te korporacije upravljajo z njihovimi podatki. Verjetno ste že zasledili, ko je nekdo od upravljalca osebnih podatkov zahteval vse, kar korporacija ve o uporabniku kajne? Ti postopki po navadi trajajo več mesecev in zato se ljudje niti ne odločajo za kaj takega.

Kdo je lastnik naših podatkov?

Preden lahko odgovorimo na to vprašanje je potrebno vedeti, zakaj so naši podatki tako zelo pomembni in vredni?

1. Oglaševanje je glavni vir prihodkov Googla in Facebooka. Niti predstavljati si ne moremo, o kakšnih vsotah denarja govorimo in ves ta denar prihaja s strani naprednega zbiranja, analiziranja in predstavljanja teh podatkov oglaševalcem.

2. Umetna inteligenca uporablja podatke kot ljudje uporabljamo kri in te ni nikoli preveč. Vsako nevrološko omrežje potrebuje od tisoč do stotine milijonov kosovo posameznih podatkov, da se lahko razvija naprej. V času, ko umetna inteligenca postaja del vsake industrije, je potreba po podatkih vedno večja.

3. Avtomatizacija počasi nadomešča ljudi in podjetja bodo vse preostale človeške delavce najverjetneje vedno bolj nadzirale. To pomeni, da bo potreba po večji količini podatkov ponovno naraščala.

Ena najbolj pomembnih stvari, ki si jih moramo zapomniti, ko govorimo o tem tipu podatkov, o osebnih podatkih je, da jih ne moremo proizvesti. Podjetja jih sicer lahko poizkusijo ponarediti ali prilagoditi, vendar prava vrednost teh podatkov prihaja iz tega, da so naši. 

Za portal The Next Web je profesor David Danks, vodja oddelka za filozofijo na Carnegie Mellon University dejal, da lahko na podatke gledamo iz dveh različnih zornih kotiv: "V EU je podatek podaljšek osebe. Ni produkt, temveč dejanski del osebe. Torej so ljudje v EU lastniki svojih podatkov. Tukaj, v ZDA pa smo se zelo močno približali modelu, kjer podatki pripadajo podjetju".

Naslednja novica:
Roboti se že lahko učijo opravil zgolj z opazovanjem ljudi!


Vrni se na prvo stran



Novice  |   Triki  |   Igre  |   PR  |   Revija




Izklopi mobilni pogled